O meni
Center za energetsko podporo sem ustanovila kot odgovor na klic pomoči mnogih, ki so pozabili nase.
Zanimivo bi bilo, če bi se ljudje res znali videti, ne samo na prvo žogo, ampak videti to, kar zares smo. Telo in duša. Pravijo, da slepi vidijo ljudi veliko bolje. Začutijo celoto. Oseba, ki je celostna, brez bremen in blokad, naj bi žarela v vseh barvah mavrice. Vsaka čakra oddaja svojo barvo.
S tem darom je hodila po svetu mala Nina, mala jaz. Nekako sem poleg slike osebe začutila tudi njen pozitiven ali negativen naboj. Kmalu sem se naučila, koga objeti, občudovati in komu se na široko izogniti. Rada sem testirala te svoje občutke in vedno dobila isti rezultat. Začela sem si zaupati.
Največ potrditve in ljubezni pa sem poleg svoje družine našla pri svojih živalih, veliko so me naučile. Brezpogojna ljubezen obstaja v njihovem svetu. Prav zaradi konjev sem našla tudi svojo željo in vodilo do poklica. Terapevt s konji, pravljična služba. Najprej pa je bilo potrebno skozi trnje šolanja, premagati in razumeti izgorelost, temne noči, borbe z egom…ja, ni šlo enostavno.
Včasih se spomnim izraza, da moraš pasti na kolena, da bi lahko nekoč letev.
V času študija sem se znašla kar v štirih službah naenkrat. Če dan začneš zelo zgodaj, se marsikaj da. Konji za dušo, tgovski center za dober look, varstvo in učna pomoč otrok pa za plus točke na faksu.
Izgorelost je terjala svoj davek z nenehnimi poškodbami in padci s konja. Morala sem se ustaviti in se ponovno sestaviti. Drugače bi končala lahko pod konjem in na dveh kolesih.
Pomoč drugim je bila glavna gonilna sila moje poti. Videla sem vse te nesrečne in prazne ljudi, nekako sem iskala pot, da bi jim lahko pomagala. Šola za Socialne delo ni bila dovolj, sistem mi ni ustrezal, ni dopuščal prave pomoči.
Pehta je nabirala svoje rožice, jaz pa znanje. Od bioenergije, kitajskih metod zdravljenja, do obrazno refleksne terapije. Vse sem želela znati in prakticirati.
Moji učitelji so bili tudi otroci s posebnimi omejitvami in potrebami. Pri njih je bila obrazna terapija stikalo za bolšji spomin in realne premike. Nehote, pa sem nabirala vso to njihovo težko in žalostno energijo. Ostala je na meni, me žgala kot žerjavica. Sreča je imeti srečo vedno na svoji strani. To sem imela, ali pa je bila to posledica mojega dobrega dela, kdo bi vedel. 🙂
Spoznala sem Suzane Landripet dr.medicine, ki je našla Matriks in način samozdravljenja z osnovno življenjsko energijo. Očistila sem se nabrane energije, ki me je ovirala, se naučila ustrezno zaščititi, obenem pa postala tudi sama diplomirana Energoterapevtka in učiteljica mnogih, ki to znanje podajamo naprej.
Ni enostavno premagati temo, bolečine, slabe vzorce, depresijo in izgube, a vedno je vredno poskusiti.
Življenje je lepo, če ga upaš zares živeti.